Zakaj bolečini pravočasno reči ne

Izsledki raziskave so pokazali, da le 20 % ljudi vzame protibolečinsko zdravilo takoj, ko začutijo bolečino. Kar 80 % pa jih čaka, da bolečina mine ali pa si pomagajo s preventivnimi ukrepi, kot so gibanje, svež zrak in podobno. Če bolečine ne lajšamo pravočasno, se lahko stopnjuje, postane močnejša, včasih celo neznosna.

Zakaj čakamo in bolečini ne rečemo ne

Bolečine ne lajšamo pravočasno, saj smo pripravljeni malo potrpeti. Tako so nas naučili že v otroštvu. Najstnici z močno menstrualno bolečino in krči mama reče, naj potrpi in naj gre počivat. Podobno ravna odrasla ženska, ki ima zaradi stresa v službi nenehne glavobole. Ne vzame tablete, ker je pripravljena malo potrpeti.

Kaj se zgodi, če bolečine ne zdravimo

Glavobol

Tenzijski glavobol, ki ga občutimo kot pritisk v obliki pretesne kape, nam lahko pokvari dan. Glavobol lahko poslabša naše počutje ter zmanjša koncentracijo in učinkovitost na delovnem mestu in doma. Zaradi dolgotrajnejšega glavobola smo lahko izčrpani in utrujeni.

MenstrualnA bolečinA

Podobno je pri menstrualni bolečini. Ker nas boli, smo manj zadovoljni, ovira nas pri vsakodnevnih mentalnih in telesnih dejavnostih. Lahko tudi moti spanec, zaradi česar se zbujamo utrujeni in brez energije.

BolečinA v križu

Skoraj vsak človek pozna bolečino v križu. Pomembno je vedeti, da večinoma ni znak bolezni in ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pri 90 % ljudi mine v 2 do 3 tednih. Navadno jo lahko obvladamo sami brez zdravniške pomoči. Počitek ni priporočljiv. Nikakor ne mirujmo več kot dan ali dva, saj to ne pomaga niti pri lajšanju bolečine niti pri hitrosti ozdravitve. Zato je treba bolečino ublažiti do te mere, da lahko izvajamo dnevne dejavnosti in v nadaljevanju vaje, ki pripomorejo k hitrejšemu in popolnejšemu okrevanju.

Ali akutna bolečina lahko postane kronična, če je ne zdravimo

Normalna odziva telesa ob akutni bolečini sta aktivacija bolečinskih receptorjev in prevajanje bolečinskega dražljaja v možgane. Če škodljivi dražljaj traja kratek čas in ni močan, bolečina po zaznavi in odstranitvi vzroka izgine. V nasprotnem primeru lahko preide v kronično. Kronična bolečina je bolezensko stanje, ki vpliva na celoten telesni sistem in lahko vodi tudi v depresijo. Njeno zdravljenje vedno vključuje sodelovanje zdravnika, je zapleteno, pogosto dolgotrajno v sklopu interdisciplinarnega sodelovanja in ob uporabi različnih metod zdravljenja. Na pojav kronične bolečine lahko vplivamo z učinkovitim zdravljenjem akutne bolečine.

Kako bolečini reči ne

Pri kratkotrajnih bolečinah blažje oblike, kot so glavobol, zobobol, menstrualne bolečine, bolečine v mišicah in sklepih, si lahko pomagamo sami. Lajšamo jih s protibolečinskimi zdravili analgetiki, ki so v lekarni na voljo tudi brez recepta. Razlikujejo se po vsebnosti protibolečinskih učinkovin. Nalgesin S vsebuje učinkovino natrijev naproksenat, ki je znan po:

• hitrem lajšanju bolečine,
• dolgotrajnem delovanju, tudi do 12 ur, in
• protivnetnem učinku.

Hkrati se je v številnih raziskavah pokazalo, da je najvarnejši analgetik iz skupine nesteroidnih antirevmatikov za srčno-žilne bolnike.

Kadar je bolečina močnejša in traja več tednov, zlasti pa če jo spremljajo omrtvelost v presredku ali nogah, nestabilnost, težave s premikanjem nog ali odvajanjem blata in vode, je zelo priporočljiv obisk zdravnika.

Zanimivosti o bolečini

• Približno 8 od 10 ljudi je imelo vsaj enkrat v življenju bolečine v hrbtenici.
• Bolečine v kolenu so najpogostejši razlog, zaradi katerega športniki obiščejo zdravnika.
• Boleča menstruacija (dismenoreja) je najpogostejša težava, povezana z rodili, saj se z njo sreča do 90 % vseh žensk. Kljub veliki pogostosti pa večina žensk ne poišče zdravniške pomoči.
• Migrene so v Sloveniji pogoste, prizadenejo 1 od 4 žensk in 1 od 12 moških. Najpogosteje se pojavijo v starosti od 25 do 40 let.

Viri

1. IPSOS, Poročilo kvantitativne raziskave Nalgesin, Slovenija, Slovaška 2016. Knjižica Reci ne bolečini. Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto
2. Krčevski-Skvarč N. Kronična bolečina – bolezen, Zbornik predavanj FAJDIGOVI dnevi 7; 2005
3. Lefebvre G. Primary dysmenorrhea consensus guideline. J Obstet Gynaecol Can. 2005 Dec;27(12):1117-46
4. www.glavobol.com
5. www.nalgesin.si