Na pomoč, je to stres ali že tesnoba
5 min. branja
Vanja se je med hitenjem iz službe na roditeljski sestanek spomnila, da je možu pozabila sporočiti, da pride pozneje. Zvečer se mora lotiti pisanja poročila s kongresa, ki ga dolguje vodji do konca tedna, pred tem pa mora izbrati še darilo za taščin rojstni dan. Ji je rožo kupila že lani? Zazdelo se ji je, da se njeno življenje vrti okrog seznamov opravil, ki čakajo, da jih bo odkljukala.
Je to še stres?
Izraza stres in tesnoba se v pogovoru pogosto uporabljata za enake občutke, v resnici pa so med njima razlike. Biološko je stres naravni odziv telesa na soočenje z nevarnostjo in lahko poveča našo sposobnost odzivanja na zahtevno situacijo.
Ko ste pod stresom, je to zaradi znanega razloga. Morda lovite zadnji rok za oddajo pomembnega dokumenta ali pa vas je avto pustil na cedilu sredi prometne ulice. Kadar pa se ta varovalni mehanizem sproži brez pravega vzroka oz. je reakcija pretirana in traja predolgo, govorimo o bolezenski tesnobi ali anksioznih motnjah.
Ena od treh oseb v življenju izkusi anksiozne motnje.
Vanja svojih občutkov nemoči dolgo ni zaupala niti najbližjim, čeprav je njena tesnoba napredovala in jo začela ovirati v vsakdanjem življenju. Opazila je, da se ne sprosti niti med popoldanskim igranjem z otroki, v čemer je včasih najbolj uživala. Večkrat na dan se ji zvrti v glavi, srce ji razbija in nenehno je v skrbeh, čeprav za to ni pravega razloga.
Iskanje pomoči ni znak šibkosti, ampak odgovorna odločitev, saj je možnost za popolno ozdravitev večja, če je tesnoba prepoznana zgodaj.
Kaj se dogaja v možganih
Naše reakcije ob doživljanju stresa so samodejne, prirojene. Reakcija ob strahu ali paniki se je med evolucijskim procesom vgradila v možgane naših prednikov, da bi jim pomagala preživeti v bitki za obstoj.
Pri tem ima velik vpliv amigdala, območje v čustvenem delu možganov, ki telo požene v boj ali beg. Pri tesnobnih ljudeh je amigdala bolj dovzetna za okoljske dražljaje in nanje odgovori z intenzivnim stresnim odzivom, posledično pa povzroči tudi »ugašanje« povezav v delih možganov, zadolženih za razumsko razmišljanje.
Dobra novica je, da lahko ogromno naredimo sami
Svoje možgane lahko »naučimo«, da odziv preusmerijo na stresne dražljaje, ki v nas vzbujajo občutke tesnobe. Kot na primer lahko ozavestimo, da bomo naloge z dnevnega spiska najlaže dokončali, če se jih lotimo drugo za drugo, glede na njihovo prioriteto. Pri tem sprožimo razumski del možganov, ki prevlada nad signali iz čustvenega dela in tako »ukroti« občutke strahu in tesnobe.
Ozavestite svoje občutke.
Ko začutite strah, nelagodje ali napetost, se ustavite in usmerite pozornost na svoje dihanje. Globok in enakomeren vdih ter dolg izdih pomirjata in sproščata telesno napetost.
Ohranite pozitiven odnos.
Tudi če vaš cilj še ni dosežen, se pohvalite za napredek. Pozitivna naravnanost bo ustvarila okolje za uspeh.
Spregovorite o svojih težavah.
Odkrit pogovor z bližnjimi vam lahko pomaga prepoznati, kaj vas najbolj muči, in se bolj učinkovito spoprijeti s situacijo.
Vzemite si čas.
Načrtujte svoj dan tako, da vam bo ostalo dovolj časa za sprostitev in druženje. Premislite, kaj vam prinaša veselje, in izpustite s svojega urnika stvari, ki niso ključne.
Omejite vnos kofeina in alkohola.
Kofein in alkohol lahko povečata stresni odziv. Raje pijte vodo in naravne sokove.
Obarvajte svoj krožnik.
Zdrava in uravnotežena prehrana z obilo sadja in zelenjave pomaga vzdrževati imunski sistem, ki varuje med stresom.
Privoščite si krepčilen spanec.
Sedem ali več ur spanja na noč blagodejno vpliva na koncentracijo, spomin in storilnost ter krepi naravno obrambo telesa.
Telovadite vsak dan.
Ostanite telesno dejavni, saj gibanje v naravi koristi duševnemu in telesnemu zdravju.
Kaj pa, če si ne morete pomagati sami
Za zdravljenje tesnobe so na voljo učinkoviti in varni antidepresivi. Vanja se je odločila pomagati sebi in svoji družini ter na priporočilo svojega zdravnika sprejela zdravljenje s kombinacijo psihoterapije in zdravil. Po dolgem času se spet počuti, da drži vajeti v svojih rokah.
Vsakdanjemu stresu se težko izognemo, toda če namenimo dovolj časa sprostitvi in skrbimo za zdrav življenjski slog, sami veliko pripomoremo k duševnemu in posledično telesnemu ravnovesju.
Viri
- Dernovšek MZ, Gorenc M, Jeriček H. Ko te strese stres : kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2006
- Dernovšek MZ, Valič M, Konec Juričič N. Obvladajmo anksioznost : priročnik z delovnimi listi za vodje delavnic in predavatelje. Ljubljana: Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, 2011
- APA. What’s the difference between stress and anxiety? [internet]. 2020. American Psychological Association 2021 [citirano 18.2.2019] Dosegljivo na: https://www.apa.org/topics/stress/anxiety-difference
- Inštitut za razvoj človeških virov. Biopsihologija stresa in izgorelosti. [internet]. 2018. [citirano 15.2.2019]. Dosegljivo na: https://www.burnout.si/izgorelost-sai/stres-sai/biopsihologija-stresa-in-izgorelosti
