Ko zaboli dotik rjuhe

Bolečina nam sporoča, da se v telesu nekaj dogaja. To nam je zelo jasno, ko se poškodujemo, malce manj pa, ko za bolečino ne najdemo očitnega vzroka. Recimo, ko zaboli sicer neboleč dražljaj ali pa, ko dražljaja sploh ni, bolečina pa je neznosna. Takrat pomislimo na nevropatsko bolečino. Predstavljajte si, da čutite neznosno bolečino že, ko vašo kožo oplazi rjuha.

Na tem mestu se najbrž vprašate, kako je to mogoče?

Pa se vrnimo k osnovam občutenja bolečine. Bolečinski dražljaji se od mesta poškodbe (na primer ureznina) prenašajo po posebnih čutnih živcih do možganov. Možgani dobljeno sporočilo prevedejo (»auč, boli!«), kar nam omogoči ustrezno ukrepanje. V primeru nevropatske bolečine pa bolečino povzroči poškodba ali bolezen samega živca, ki prenaša bolečinske dražljaje. Posledica poškodbe živca je tako sprememba delovanja živca na mestu poškodbe in v okolici.

Nevropatska bolečina se pogosto občuti kot bliskovita, pekoča, ostra, zbadajoča, žareča, mravljinčava ali elektrizirajoča.

Prevalenca nevropatske bolečine v splošni populaciji je od 7 do 10 %. Poznanih je več vzrokov za nastanek nevropatske bolečine. Običajno je posledica poškodbe ali bolezni ki prizadene osrednji živčni sistem (možgane in hrbtenjačo) ali živce, ki vodijo do mišic in organov.  Pogosto se pojavlja pri bolnikih s sladkorno boleznijo, z rakom, z bolečinami v križu, po okužbi z virusom Herpes Zoster, po možganski kapi, po amputaciji, po poškodbi hrbtenjače, po operaciji … vzrokov pa je še veliko, veliko več.

Poleg tega lahko nevropatska bolečina ovira različne vidike bolnikovega življenja – ne le fizičnega, temveč tudi psihološkega in socialnega. Pogosto je povezana z depresijo in tesnobo, ki dodatno poslabšata kakovost bolnikovega življenja.

Za zdravljenje nevropatske bolečine se uporabljajo zdravila, ki ugodno vplivajo na živčne strukture in s tem učinkovito lajšajo nevropatsko bolečino. Pri zdravljenju je pomembno vztrajati, saj običajno traja nekaj tednov, preden zdravilo začne delovati in se pokažejo ugodni učinki. Zdravnik lahko svetuje tudi dodatne oblike zdravljenja, kot so električno draženje živcev in možganov (npr. TENS), fizioterapija, akupunktura ali psihološke metode zdravljenja.

Vabimo vas, da si več o nevropatski bolečini in njenem zdravljenju preberete na portalu nevropatska.si.

Literatura

• Baskozos G, Hébert HL, Pascal MM, Themistocleous AC, Macfarlane GJ, Wynick D, Bennett DL, Smith BH. Epidemiology of neuropathic pain: an analysis of prevalence and associated factors in UK Biobank. Pain Rep. 2023 Mar;8(2):e1066.
• Nevropatska.si. Available from: https://www.nevropatska.si/.
• Cherif F, Zouari HG, Cherif W, Hadded M, Cheour M, Damak R. Depression Prevalence in Neuropathic Pain and Its Impact on the Quality of Life. Pain Res Manag. 2020 Jun 16;2020:7408508.
• Smith BH, Torrance N. Epidemiology of neuropathic pain and its impact on quality of life. Curr Pain Headache Rep. 2012;16(3):191-198.
• Carol A. Courtney, Michael A. O’Hearn, Carla C. Franck, Frida Kahlo: Portrait of Chronic Pain, Physical Therapy, Volume 97, Issue 1, January 2017, Pages 90–96