Alzheimerjeva bolezen – ko nam bolezen počasi jemlje najbližje

Normalen proces staranja vključuje tudi pešanje spomina, zato lahko vsi pričakujemo, da se bomo novih stvari naučili teže kot v mladosti.

Če so težave pomnjenja večje in vplivajo na sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti, ne gre za normalen proces staranja, ampak za bolezen, demenco.

Bolezenski znaki demence

Demenca je bolezen, za katero je značilen postopen in napredujoč upad kognitivnih sposobnosti (pozabljivost, zmanjšana zmožnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja, presoje in opravljanja vsakodnevnih dejavnosti ter sposobnost obvladovanja čustev in socialnega vedenja), ki je večji od pričakovanega v normalnem procesu staranja.

10 opozorilnih znamenj

1. Postopno izgubljanje spomina
Oseba se ne spomni, kaj je tisti dan jedla za zajtrk, dobro pa se spomni dogodkov iz mladosti. Drugi znaki so pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov, kot so rojstni dnevi, in imen svojcev.

2. Težave pri opravljanju poznanih nalog
Ima težave pri rutinskih opravilih. Npr. pri pripravljanju priljubljene jedi pozabi dodati nekatere sestavine in težko sledi receptu.

3. Težave z govorjenjem
Sredi govorjenja umolkne in ne ve, kako naprej, se ponavlja ali se ji zatika. Težave ima z besednjakom in stvari narobe poimenuje (npr. hlačnici reče »rokav za na nogo«).

4. Dezorientiranost v času in prostoru
Oseba se ne zaveda, da čas teče, zato težko razume nekaj, kar se ne dogaja tisti hip. Pozabi, kje je ali kako je tja prišla, zato se pogosto izgublja.

5. Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije
Pogosto ima težave pri načrtovanju ali reševanju problemov. Težko se odloča in pogosto sprejema neustrezne odločitve (se neprimerno obleče ipd.).

6. Ponavljanje enih in istih vprašanj
Isto vprašanje ponovi tudi po dvajsetkrat na dan. To ne pomeni, da nas namenoma presliši ali spravlja ob živce. Naših odgovorov se zaradi bolezenskega procesa preprosto ne spomni.

7. Zalaganje stvari
Oseba z demenco spravlja stvari na neobičajna mesta (npr. nakit v škatlo za sladkor ali umazano skodelico v omaro za perilo), izgublja predmete in se ne spomni preteklih korakov. Pogosto nekaj išče, preverja ali obtožuje druge, da ji kradejo.

8. Osebnostne in vedenjske spremembe
Oseba se lahko hitro vznemiri, obenem lahko postane bolj ali manj agresivna, kot je bila, ali pa njeno vedenje postane neobičajno. Pogosto se vede v nasprotju s pričakovanji in se neustrezno odziva na situacijo.

9. Spremembe čustvovanja in razpoloženja
Dementne osebe so manj motivirane, postanejo pasivne, spijo več kot običajno, ne vedo, kaj bi počele, in izgubijo zanimanje za stvari, ki so jih prej rade počele.

10. Zapiranje vase in izogibanje družbi
Trajno opuščanje obveznosti, družabnih aktivnosti, konjičkov ali ukvarjanja s športom.

Potek simptomov odraža postopno propadanje možganskih celic. V možganih bolnikov se odlagajo določene beljakovine, kar postopno povzroči odmiranje možganskih celic (nevronov). Strokovnjaki še vedno ne vedo natančno, zakaj do tega pride. Tako kot se v otroštvu postopno priučimo veščin in pridobivamo informacije, tako jih bolniki v obratnem vrstnem redu izgubljajo in postajajo vedno bolj nebogljeni.

Znanih je več kot 100 oblik demence, najpogostejša pa je Alzheimerjeva bolezen, za katero zboli več kot polovica dementnih bolnikov. Bolezen je prisotna pri 5 % 60-letnikov in kar pri četrtini starejših od 85 let.

Zdrava prehrana, rekreacija, trening umskih sposobnosti, sprostitvene vaje in druženje ohranjajo dobro kondicijo možganov. Zelo je pomembno, da se zdravljenje z zdravili začne dovolj zgodaj, saj se tako lahko ohranita največja možna kognitivna in funkcionalna sposobnost bolnikov.

Dejavniki tveganja za razvoj bolezni

Večja verjetnost je, da bodo oboleli tisti, ki imajo dementno osebo že v družini. Ženske obolevajo pogosteje. Bolezen povezujejo tudi z izpostavljenostjo toksičnim snovem, s pitjem (pre)velikih količin alkohola, kajenjem, pogosteje zbolijo bolniki s srčno-žilnimi boleznimi ipd. Nekatere raziskave kažejo, da na bolezen varovalno vplivajo pitje zelenega čaja, kuhane ali pečene ribe, redna telesna dejavnost in pestro družabno življenje. Skratka, če živite zdravo, s tem naredite največ, kar lahko, da preprečite nastanek bolezni.

Premalo bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo odkrijejo v začetnem obdobju

Ocene kažejo, da je v razvitem svetu prepoznana komaj polovica obolelih. Bolniki so v začetnem obdobju bolezni nekritični, svojci pa sprememb ne opazijo ali pa si pred resnico zatiskajo oči. V začetnem stadiju imajo bolniki težave z iskanjem prave besede, njihov spomin na nedavne dogodke je okrnjen, pojavijo se težave pri opravljanju zahtevnejših vsakodnevnih dejavnosti (npr. plačevanje računov, klicanje po telefonu).

Življenje z napredovalo Alzheimerjevo boleznijo ni lahko

Največ bolnikov diagnosticirajo šele v zmerno hudem obdobju bolezni, ko so simptomi tako izraziti, da si pred njimi ne zatiskajo več oči niti oboleli niti svojci. Bolniki takrat že potrebujejo vsakodnevno pomoč. Pogosto so agresivni in vznemirjeni, pojavijo se težave s spanjem in psihoze. Bolniki s hudimi oblikami bolezni so inkontinentni, privezani na posteljo, ne govorijo in tudi ne prepoznajo več bližnjih, pojavijo se težave s požiranjem, bolj so dovzetni za okužbe.

Z zdravili upočasnimo potek bolezni

Zdravila, ki bi pozdravilo Alzheimerjevo bolezen, ni. Zdravila lahko le upočasnijo potek bolezni ter omilijo kognitivne, funkcionalne in vedenjske simptome, kratkoročno (v obdobju enega leta) pa lahko nekatere simptome tudi omilijo. Posledično olajšajo tudi življenje skrbnikov in preložijo čas, ko morajo bolniki v dom, ker potrebujejo stalno oskrbo.

Viri

1. Demenca [internet] Spominčica. Alzheimer Slovenija. Available at: https://www.spomincica.si/?page_id=166
2. Dementia [internet] World Health Organization. Available at: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/dementia
3. Kakutabi S, Wahanabe H, Murayama N. Green Tea Intake and Risks for Dementia, Alzheimer’s Disease, Mild Cognitive Impairment, and Cognitive Impairment: A Systematic Review. Nutrients 2019; 11; 1165-77.
4. Livingston G, Huntley J, Sommerlad A et al. Dementia prevention, intervention, and care: 2020 report of the Lancet Comission. Lancet 2020; 396; 413-438.
5. Edwards GA, Gamez N, Escobedo G et al. Modifiable Risk Factors for Alzheimer’s Disease. Front Aging Neurosci 2019; 11; 146.