SPET PREHLAJENI? MORDA VAS MUČI ALERGIJA

Tokrat smo k pogovoru povabili Ireno Hudoklin, dr. med., specialistko internistko, ki dela v Ambulanti za pljučne bolezni in alergije v Trebnjem. Pomagala nam je razumeti alergije, za katere pravi, do so neprijetna nadloga. Vendar lahko z znanjem, dobro voljo in primernim zdravljenjem odpravimo večino težav, ki jih povzročajo.

 

SPET PREHLAJENI? MORDA VAS MUČI ALERGIJA

Kaj je torej alergija?

Neko tujo snov, ki pride v telo, izločimo s pomočjo imunskih celic ali pa se tvorijo protitelesa kot npr. pri okužbi z virusi. Kadar pa se telo odzove na neko nenevarno snov s tvorbo posebne vrste protiteles (razreda E), ki so sicer značilna za okužbo s paraziti, pride do preobčutljivosti. Senzibiliziramo se, ko prvič pridemo v stik z alergenom. Nastane tako imenovani imunski spomin, saj si telo alergen zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih stikih z istim alergenom pa lahko pride do preobčutljivostne reakcije oziroma alergije. Pri tem se izločajo številne snovi (mediatorji), ki povzročijo simptome bolezni. Klinični znaki so raznovrstni. Najpogosteje kihamo zaradi draženja sluznice v nosu in ustih, srbi nas nos, smrkamo, oči nas srbijo in pordečijo, boli nas glava ali imamo drisko.

Kako alergijo sploh odkrijemo?

Pomembno je, da smo pozorni na ponavljajoče se simptome, ki so posledica določenih sprožilnih dejavnikov. Pogosto je vzročno povezavo zelo težko odkriti in včasih je vse skupaj podobno pravi

detektivki. Poslabšanje bolezni lahko sproži tudi virusna okužba, ki pravo bolezen, torej alergijo, prikrije. Možno pa je tudi, da se nam alergija na neko snov enkrat pojavi izraziteje, drugič pa le v blagi obliki. Nekateri simptomi, ki so značilni za alergijo, so lahko tudi znaki drugih bolezni. Koprivnice ali drugih kožnih izpuščajev ne smemo vedno povezovati z alergijo. Seveda pa imajo nekatere alergijske bolezni bolj očitne znake, ki jih hitro prepoznamo. Pri astmi se na primer pojavljata piskajoče dihanje in dušenje, zato z alergološkimi preiskavami iščemo možen vzrok poslabšanj.

Ali lahko alergijo tudi podedujemo?

V nekaterih družinah se alergije pogosteje pojavljajo. Če ima alergijo eden od staršev ali celo oba, je večja verjetnost, da bo tudi otrok alergičen. Dedni nagnjenosti k tvorbi imunoglobulinov E pravimo atopija. Na sprožitev alergijske reakcije lahko vplivajo še številni drugi dejavniki, kot so virusne okužbe, stres, onesnaženost (zaprašenost) okolja.

Kateri alergeni so najpogostejši?

Še vedno je najpogostejši alergen pršica hišnega prahu, saj je prisotna vse leto in povzroča trajni alergijski rinitis (celoletni alergijski nahod). Močan alergen so tudi dlake domačih živali (psov, mačk) in alergeni gliv. Pogosti alergeni so pelodi trav in plevelov, med katerimi je zelo močan alergen pelod ambrozije. Povzročajo sezonske alergije, od katerih je najpogostejši sezonski alergijski rinitis, ki ga

imenujemo tudi seneni nahod. Sezonske alergije povzročajo še pelodi dreves. Tudi hrana je lahko alergen. Ta alergija je pogostejša pri majhnih otrocih in po 3. letu navadno izgine. Pri odraslih se pojavlja le v 2 do 3 odstotkih.

Avtor: Anja Lesar