OBVLADAJMO ALERGIJO

Alergija včasih izgine sama od sebe, največkrat pa se moramo z njo preprosto sprijazniti in se z njo naučiti živeti. Kaj pa lahko storimo, da bomo alergijo obvladovali mi in ne alergija nas?

 

OBVLADAJMO ALERGIJO

Prepoznajte alergijo

Ali imate alergijo? Odgovorite na spodnja vprašanja.

  • Ali pogosto kihate in smrkate?
  • Vas pogosto skelijo oči?
  • Imate velikokrat vzdraženo, srbečo kožo ali izpuščaje?
  • Se vam ponavljajo prebavne težave in slabosti?
  • Vam včasih otečejo obraz, roke in noge?
  • So vaše težave pogostejše v pomladnih mesecih?
  • So vaše težave povezane z nekaterimi vrstami hrane (z oreški, jajci, mlekom in mlečnimi izdelki, s kakšno vrsto sadja)?
  • Se težave pojavljajo samo v določenem okolju (v službi, doma, v stiku z domačimi živalmi)?
  • So težave povezane z ozračjem (mrzlo, vlažno, klimatizirano)?
  • Ima kdo od staršev alergijo?

Če ste vsaj štirikrat odgovorili pritrdilno, je zelo verjetno, da imate alergijo. Posvetujte se s svojim zdravnikom; morda vas bo napotil na pregled k specialistu alergologu. Ugotovite, kaj je vzrok za alergijo Zdravnik postavi diagnozo alergijske bolezni, potem ko se pogovori z vami in vas pregleda. Sledi alergološko testiranje, s katerim ugotovi, na katere alergene reagirate. Najpogostejši tip testiranja so kožni vbodni testi, s katerimi se v kožo vnesejo majhne količine alergenov, ki bi lahko povzročili alergijo. Po 15 do 20 minutah zdravnik pregleda reakcije. Če je reakcija pozitivna, nastane okoli mesta vboda rdečina, ki ponavadi srbi (urtika). Če je potrebno, zdravnik za potrditev diagnoze opravi še dodatne preiskave.

Naučite se živeti z alergijo

Osnova zdravljenja alergijske bolezni je izogibanje alergenu, kolikor je to mogoče. Zato morate vedeti, za kateri alergen ste preobčutljivi in kateri so možni navzkrižni alergeni. Če ste na primer alergični na cvetni prah, bodite v času cvetenja čim več v zaprtih prostorih in se izogibajte telesnim aktivnostim na prostem. Okna naj bodo zaprta, zračenje pa kratko (samo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj). Zvečer si umijte lase, oblačil pa ne odlagajte v spalnici. Če je možno, v sezoni cvetenja načrtujte dopust v okolju z drugačnim podnebjem (ob morju, v gorah). Seznanite se s časom cvetenja alergenih rastlin, količino cvetnega prahu v zraku pa lahko spremljate na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja (http://www.ivz.si) ali Agencije Republike Slovenije za okolje (http://www.arso.gov.si). Pri izogibanju pršici je ključnega pomena ureditev spalnice in postelje. Pršica se naseli v vse vrste materialov. Uniči jo temperatura nad 60 stopinj in pod 0 stopinj, zato izberite posteljnino, ki jo lahko operete pri visoki temperaturi. Ne uporabljajte blazin in odej, polnjenih s perjem, vzmetnico pa prekrijte s posebno prevleko proti pršicam. Uporabljajte sesalnike s filtri za majhne delce (filtri HEPA). Iz spalnice odstranite ves tekstil, ki ga ni mogoče oprati pri ustrezni temperaturi (npr. zavese, preproge). Tudi pri urtikariji je pomembno, da se izogibate alergenom. Pogosto jo povzročajo prehranski alergeni, predvsem kravje mleko, jajca, nekatere vrste sadja in zelenjave (jagode, marelice, kivi, banane, citrusi, paradižnik, paprika, korenje, stročnice in še mnoge druge vrste), oreški in morski sadeži. Urtikarija je lahko posledica pika žuželke ali pa gre za alergijo na cvetni prah, plesni ali zdravila. Pogosto je odziv na okoljske dejavnike, kot so mraz, sonce in vročina, ali pa se pojavi na mestih, kjer je bila koža v stiku z alergeno kovino (spojino niklja in kroma), kozmetičnim pripravkom (parfumom, dezodorantom, barvo za lase), usnjem ali gumo. Če veste, kateri alergen jo povzroči, se mu lažje izognete. Ponavadi se alergenom ni mogoče povsem izogniti, zato je potrebno zdravljenje z zdravili. Za zdravljenje alergijskega rinitisa in kožnih sprememb so zdravilo prve izbire antihistaminiki (npr. levocetirizin, cetirizin, loratadin). Zdravnik specialist presodi, kdaj je potrebno zdravljenje s kortikosteroidi (največkrat v obliki pršil ali mazil) ali celo uporaba adrenalina. V nekaterih primerih se odloči za specifično imunoterapijo, neke vrste »cepljenje« proti določenemu alergenu, zaradi katerega postane bolnik za ta alergen manj občutljiv.

Avtor: Alenka Kmecl