Krkine tople zgodbe

Svojega poslanstva ne uresničujemo zgolj s kakovostnimi, varnimi in učinkovitimi izdelki, namenjenimi za zdravljenje različnih bolezni, ampak veliko širše. Skrb za sočloveka je del našega podjetja že od ustanovitve.

Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič pojasnjuje glavni namen donacij zdravstvenim ustanovam kot osnovo za dostopno in kakovostno zdravljenje: »Vsak dan skrbimo za kakovost in razvoj, ki nam omogočata ustvarjati številna zdravila, s katerimi se zdravijo bolniki po vsem svetu. Zavedamo pa se, da je za zdravje ljudi potrebno še veliko več. Zato enako skrbno kot načrtujemo nastanek zdravila, spremljamo tudi druge potrebe bolnikov in v dialogu z zdravstveno stroko iščemo poti za napredek ne le pri ustvarjanju kakovostnih zdravil, ampak tudi pri zdravljenju nasploh.«

urJVsTEABg0

S sodobno tehnologijo do še bolj kakovostne obravnave bolnikov

Hipertenzija je kronična bolezen, s katero se bori že skoraj vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije. Na Kliničnem oddelku za hipertenzijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) v Ljubljani skrbijo za odkrivanje in zdravljenje hipertenzije kot bolezni ter tudi za zdravljenje posledic slabo zdravljenje hipertenzije, ki so velikokrat vzrok hospitalizacije. Da bi lahko kakovostno in učinkovito obravnavo zagotovili čim več bolnikom, smo jim v Krki pomagali z nakupom novega ultrazvočnega aparata. 

»Z novim aparatom je obravnava bolnikov boljša in sodobnejša, saj omogoča neinvazivno oceno sprememb na organih. Z njim lahko opravimo večje število preiskav, ki jih potrebujejo skoraj vsi naši bolniki tako v ambulanti kot v bolnišnici. Zaradi svoje zasnove nam je v veliko pomoč pri obravnavi intenzivnih kompleksih bolnikov, pri katerih lahko sedaj pregledamo več organskih sistemov. Nov ultrazvočni aparat bomo povezali v obstoječi bolnišnični informacijski sistem UKC Ljubljana, kar pomeni tudi možnost sodelovanja in konzultacije z drugimi oddelki,« je povedala doc. dr. Jana Brguljan, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo.

Z donacijo za nakup sodobnega ultrazvočnega aparata (UZ) in opreme za izvajanje obremenilnega testiranja smo pomagali Oddelku za pediatrijo Splošne bolnišnice Novo mesto. Z novimi napravami lahko opravljajo preiskave kolkov, srca in žilja, sečil in drugih trebušnih organov.

 »Za nas nova pridobitev pomeni večjo učinkovitost, saj lahko naredimo več preiskav na časovno enoto. Izboljšala se je tako kakovost kot sama hitrost opravljenih preiskav, novi ultrazvok pa omogoča tudi boljšo vidljivost, meritve in tudi preglednejše shranjevanje podatkov. UZ aparat uporabljamo za preglede novorojenčkov, malčkov in mladostnikov, kakor tudi nosečnic in odraslih. Mesečno z njim naredimo približno 250 preiskav,« pojasnjuje predstojnica oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Novo mesto Tatjana Pavlin, dr. med., spec. pediatrije, IBCLC.

Na Ginekološko porodnem oddelku Splošne bolnišnice Brežice pa so se v letošnjem letu razveselili donacije sodobne porodne postelje, ki je pripomogla k izboljšanju porodniške oskrbe. Njena prednost je, da osebju omogoča lažji pristop k porodnici, enostavnejše upravljanje in spremembo v šest različnih tipov postelj. V uporabi je od konca februarja letos, tako da je do danes na njej rodilo okoli 350 mamic.

»Sodobna postelja je izboljšala porodne izkušnje posavskih mamic in zdravstvenemu osebju olajšala delo. Predstavlja najpomembnejši del opreme v porodni sobi. Služi kot pripomoček pri rojevanju, ki olajša potek poroda in nekoliko ublaži bolečino. Je varna in udobna za porodnico, ki lahko sama izbere najbolj ustrezen položaj. Hkrati je prijazna do babic in zdravnikov, saj omogoča enostavno spremembo v operacijsko mizo, ko je to za reševanje obporodnih zapletov ali poporodne oskrbe potrebno,« pojasnjuje Mateja Vukmanič Pohar, dr. med., predstojnica Ginekološko porodnega oddelka Splošne bolnišnice Brežice.

Krka že od nekdaj skrbi tudi za generacijo najmanjših novorojenčkov v Sloveniji. V Sloveniji se namreč vsako leto prezgodaj rodi okoli 1400 otrok, kar je 7 % vseh novorojenčkov. Med njimi je 100 takšnih, ki ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram, večino zdravijo v UKC Ljubljana. Tako krhko življenje nujno potrebuje posebno oskrbo visoko usposobljenega medicinskega osebja in podporo sodobnih, tehnološko dovršenih aparatur. Zato smo Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov Porodnišnice Ljubljana podarili sodoben inkubator za še bolj varno oskrbo nedonošenčkov.

»Najsodobnejši inkubator posnema okolje maternice in s tem omogoča nedonošenčku varnejši in normalnejši razvoj kljub temu, da je bil rojen prezgodaj. Daje mu natančno odmerjeno toploto, daje mu vlago, da ne izgublja energije in tekočine, zaščiti ga pred svetlobo, pred hrupom iz okolja, obenem pa tudi pred mikrobi. Ima celo predvajalnik, ki omogoča, da starši lahko otroku zapojejo, predvajajo glasbo in so tako lahko z njim v stiku, ki ga otroček še kako potrebuje. Seveda pa je koristen tudi nam, zdravstvenim delavcem. Inkubator pomeni bariero med okoljem in otrokom, ki pa je zlahka ter varno prehodna s posebnimi sistemi vratc in z možnostjo nastavitve višine,« pove dr. Lilijana Kornhauser-Cerar, dr. med., vodja Enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana in predsednica Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom.

Ob tej priložnosti je svojo osebno izkušnjo delila tudi Krkina sodelavka Darja Milovanović Jarh, članica Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, ki je s pomočjo strokovne pomoči in sodobne tehnologije pred osmimi leti uspešno prebrodila obdobje po prezgodnjem rojstvu hčerke: »Sara, naš drugi otrok, se je rodila z 32 tedni, torej 8 tednov prezgodaj. Ob rojstvu je tehtala 1040 g in je imela 38 cm, bila je tudi močno zahirana. Takrat sicer ni bila najmanjši otroček na oddelku, ampak naš strah pred neznanim in skrb, ali bo z njo vse v redu nista bili zato nič manjši. V inkubatorju je bila nekaj manj kot mesec dni. Prvič sem jo videla dva dni po rojstvu. Ob pogledu na majceno bitje so me prevzela močna čustva. Pa ne samo zaradi njene majhnosti. Sara je namreč ležala v inkubatorju, ki je imel Krkino nalepko. Hvaležnost in ponos, ki sem jo takrat občutila, sta prisotna tudi danes. Hvaležna in ponosna sem, da  bomo danes s tem dejanjem omogočili lažji začetek mnogim malim borcem, da bodo lahko postali zdravi, navihani in veliki otroci kot je moja Sara.”