5. 11. 2017

Krkin mednarodni simpozij o duševnih motnjah

2 min. branja

V Evropi za duševnimi motnjami trpi tretjina ljudi, njihovo število pa se vsako leto povečuje. Različne duševne motnje so velikokrat povezane, spremljajo pa jih tudi druge bolezni, zato postajajo resen problem razvite družbe in eden od glavnih izzivov v javnem zdravstvu. Strokovno pomoč poišče le majhen delež bolnih, zdravljenih pa je le tretjina.

Krkinega mednarodnega simpozija o duševnih motnjah se je udeležilo več kot 130 strokovnjakov s področja psihiatrije iz 12 evropskih držav.

V Krki si ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru še posebno prizadevamo, da tudi strokovno javnost seznanimo z aktualnimi vprašanji in dilemami na tem področju. Zato smo v Berlinu organizirali Krkin mednarodni simpozij o duševnih motnjah, ki se ga je udeležilo nekaj več kot 130 vrhunskih zdravnikov in ključnih mnenjskih vodij s področja psihiatrije iz 12 evropskih držav.

 

Udeležence simpozija je pozdravila direktorica Marketinga v Krki Elizabeta Suhadolc. V uvodnem predavanju je poudarila pomen širše dostopnosti zdravil za zdravljenje duševnih motenj. Krkina kakovostna zdravila po dostopni ceni so na trgu že več kot 50 let. Bogato ponudbo zdravil za zdravljenje depresije, anksioznosti, psihotičnih motenj in demence dopolnjujemo z novimi farmacevtskimi oblikami in jakostmi ter tako pripomoremo k izboljšanju zdravljenja vsakega obolelega posameznika.

 

Strokovni del simpozija je povezoval priznani psihiater prof. Ante Silić, ki je v uvodnem nagovoru izpostavil posebno ogrožene skupine ter številne težave pri odkrivanju in ustreznem zdravljenju duševnih motenj in sočasnih bolezni, s tem pa je napovedal tudi vsebino predavanj. Prof. Cyril Höschl iz Češke je v svojem predavanju obravnaval sočasne telesne in duševne bolezni. Ker se simptomi pogosto prekrivajo, je bolezni težko diagnosticirati. Prof. Tomasz Sobów iz Poljske in prof. Maja Rus Makovec iz Slovenije pa sta predstavila klinične primere iz vsakdanje klinične prakse zdravnika psihiatra. S primeri sta opozorila na posebej ogrožene skupine ljudi, predvsem na mladostnike in starostnike, pri obravnavi katerih je potrebna posebna skrb. K razpravi sta povabila tudi občinstvo. Udeleženci so si izmenjali izkušnje in se na koncu strinjali, da je nujno zgodnje odkrivanje in zdravljenje sočasnih bolezni.