Na mednarodni dan kliničnih raziskav 20. maja se spominjamo prvega kliničnega preizkušanja pred 274 leti, s katerim je James Lind postavil temelje sodobnim kliničnim raziskavam. Med večmesečno plovbo je opazoval obolele mornarje in odkril, da so agrumi zaradi velike vsebnosti vitamina C pripomogli k preprečevanju skorbuta, ki je bil takrat še smrtno nevaren.
Med pandemijo veliko slišimo o kliničnih raziskavah, manj pa vemo o njihovi kompleksnosti in pomembnosti. Poleg novega znanja o zdravilih prinašajo natančne podatke o diagnosticiranju, preprečevanju bolezni, ocenjevanju tveganja za določeno bolezen in izboljšanju kakovosti življenja kroničnih bolnikov. Ugotovitve so pomembne za bolnike, saj prispevajo k boljšemu zdravljenju. Za zdravnike in druge zdravstvene delavce pa so raziskave tudi vir neprecenljivih izkušenj in priložnost za nadgradnjo strokovnega znanja, kar je prav tako nepogrešljivo pri nenehnem izboljševanju oskrbe bolnikov.
Mednarodni dan kliničnih raziskav je priložnost za zahvalo vsem, ki kakorkoli sodelujejo v raziskavah ter tako pripomorejo k izboljšanju zdravljenja bolnikov in javnega zdravja.
Klinične raziskave so zagotovo pomembne za razvoj zdravljenja, h kateremu bistveno prispeva prav farmacevtska industrija. V Krki smo prepričani, da je klinična preizkušenost zdravil zelo pomembna, zato učinkovitost, varnost in kakovost zdravil spremljamo med registracijskim postopkom in tudi po pridobitvi dovoljenja za promet. To svoje poslanstvo udejanjamo s številnimi bioekvivalenčnimi in predregistracijskimi raziskavami ter s podporo poregistracijskih kliničnih raziskav. Ugotovitve raziskav predstavljamo strokovni in širši javnosti. Tako tudi v težavnem obdobju pandemije stremimo k zmanjšanju vrzeli med znanostjo in prakso.
V Krki si vse dni v letu, ne le 20. maja, prizadevamo za nenehno izboljševanje klinične oskrbe bolnikov, k čemur pomembno prispeva tudi podpora kliničnim raziskavam.