Izjemen dan se začne z izjemnim spancem

Spanje je skupno vsem ljudem in je nujno za preživetje. Dolžina spanja je individualna, delno je genetsko pogojena, delno pa nanjo lahko vplivamo. Odrasel človek v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Kljub temu pa po podatkih iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 60 % prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Še bolj skrb vzbujajoči so izsledki mednarodne raziskave, po katerih smo Slovenci med najbolj nespečimi ljudmi na svetu.

Konec avgusta je Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto z izdelkom Noctiben Mea^® dopolnila svojo ponudbo kakovostnih, učinkovitih in varnih zdravil brez recepta. Novo zdravilo je primerno za odrasle, ki se spopadajo z občasno nespečnostjo. Na slovenskem trgu je prvo in edino zdravilo, ki vsebuje zdravilno učinkovino doksilaminijev hidrogensukcinat. Ima številne dobre lastnosti – učinkuje hitro (že po prvem odmerku), deluje celo noč ter izboljša kakovost spanca in naslednjega dne. Priporočeni odmerek za odrasle je polovica tablete do ena tableta na dan. Enkratni dnevni odmerek je treba vzeti zvečer, 15 do 30 minut pred spanjem, in ne sredi noči ali proti jutru oziroma podnevi. Po jemanju zdravila je treba spanju nameniti dovolj časa. Samozdravljenje je omejeno na 2 do 5 dni. Starejšim in bolnikom z ledvično ali jetrno okvaro se priporoča najmanjši odmerek. Kombinacija z alkoholom ni priporočljiva. Zaradi zmanjšane pozornosti je lahko vožnja ali uporaba strojev nevarna. Zdravilo je v lekarnah na voljo brez recepta. 

Nespečnost ali motnja normalnega spanja
Nespečnost vpliva na naše počutje ponoči in podnevi, saj so moteni običajni vzorci spanja, kar močno vpliva na kakovost življenja. Gre za motnjo, pri kateri težko zaspimo, se ponoči prebujamo ali se prezgodaj zbujamo, poslabša se tudi kakovost spanja. Podatki kažejo, da ima občasne težave vsaka tretja oseba, več kot 10 % ljudi pa ima diagnosticirano kronično nespečnost. Tveganje za pojav nespečnosti se povečuje s starostjo in je pri ženskah dvakrat večje kot pri moških. 

Simptomi nespečnosti se pojavijo ponoči in nadaljujejo naslednji dan
Ne zbudimo se spočiti, ampak utrujeni in zaskrbljeni. Tudi čez dan lahko občutimo pomanjkanje energije in motivacije, razdražljivost in nezadovoljstvo, napetost v mišicah, težko se zberemo in imamo druge težave. Poleg tega so motnje spanja dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, kot sta možganska kap in srčni infarkt, in presnovne bolezni, kot je sladkorna bolezen. Številne raziskave so potrdile, da pomanjkanje spanja zaradi dolgoletnega nočnega dela poveča tveganje za raka dojk, debelega črevesa in prostate. Če ponoči ne spimo, to lahko vodi v demenco. Torej – ponoči moramo dobro spati.

Na to opozarja tudi priznana evropska strokovnjakinja za somnologijo izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije iz Centra za motnje spanja in budnosti, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana: »Ni toliko pomembno, koliko časa spimo, ampak bolj to, da se po prespani noči dobro počutimo, da čez dan ne čutimo zaspanosti in nimamo drugih težav. Dobra noč je torej tista, ko zaspimo manj kot 15 minut po tem, ko ugasnemo luči, se ponoči čim manjkrat prebudimo, zjutraj pa se zbudimo naspani in spočiti in lahko normalno opravljamo dnevne aktivnosti.«

Raziskave so pokazale, da je eden od pogostejših vzrokov akutne nespečnosti stres, ki je posledica različnih dejavnikov. »Spanje in stres sta tesno povezana. Kadar smo pod stresom, zvečer navadno premišljujemo o težavah, težko odženemo misli in potrebujemo več časa, da zaspimo. To je pogosto posledica anksioznega razpoloženja (tesnobe). V stresnih obdobjih je naš spanec tudi manj kakovosten, ponoči se večkrat prebujamo. Raziskave so pokazale, da je občasna nespečnost največkrat povezana s stresnim obdobjem (npr. menjava službe, veliko dela, izpitno obdobje, majhni otroci, zahtevni vsakodnevni izzivi), lahko pa se pojavi tudi ob menjavanju ure. Če se zaradi kratkotrajne nespečnosti ujamemo v začaran krog, se lahko razvije kronična nespečnost,« še opozarja dr. Dolenc Grošljeva.

Po neprespani noči smo primerljivi z nekom, ki je pod vplivom alkohola (0,5 g alkohola na kg krvi). Pojavijo se težave z zbranostjo, spominom in višjimi živčnimi funkcijami. Upočasnjena je fina motorika, delamo lahko več napak pri delu in med vožnjo avtomobila. Več kot 20 % prometnih nesreč je posledica čezmerne dnevne zaspanosti.

Nespečnost je težava, zaradi katere se ljudje vse pogosteje oglasijo tudi v lekarni, kjer pogosto povprašajo za nasvet, poudarja Alenka Koritnik Dular, mag. farm., iz Lekarne na Vidmu v Krškem. »Z občasno nespečnostjo se srečujejo predvsem posamezniki, ki imajo otroke, doživljajo stres na delovnem mestu in imajo naporen življenjski slog. Po napornem dnevu se težko umirijo, težko pridejo do mirnega in kakovostnega spanca, ki bi jim olajšal spopadanje z izzivi naslednjega dne. Zaradi občasne nespečnosti potožijo tudi posamezniki, ki potujejo v oddaljene kraje in se spopadajo s potovalno utrujenostjo, ter ljudje, ki imajo izmensko delo. Potem pa je tukaj še starejša populacija, ki se srečuje predvsem s kronično nespečnostjo. Do sedaj smo pri občasni nespečnosti ljudem dali napotke o pravilni higieni spanja, na voljo pa so bila samo zdravila rastlinskega izvora in prehranska dopolnila, ki jih je za optimalni učinek treba jemati neprekinjeno od 2 do 4 tedne. Pri ljudeh s kronično nespečnostjo se pogosto srečujemo tudi z neželenimi učinki tradicionalnih hipnotikov.«

Z občasnimi težavami s spanjem se srečuje tudi novinarka in moderatorka Mojca Mavec, ki veliko potuje: »Z mojim poklicem je marsikdaj povezana občasna nespečnost. Zgodnje prebujanje, nereden ritem in med tednom vedno nelagoden občutek, da bom zaspala na jutranji program … Človek naj bi prespal tretjino svojega življenja, meni pa se včasih zdi, da ga bom večinoma prebedela.«