ALERGIJA, ZNANA NEZNANKA

Tudi sama jo imam. Alergijo namreč. Kontaktno alergijo na parfume. Ko smo jo prepoznali, je bil to zame šok. Parfumi, dezodoranti, mila, lepo dišeče kreme ... S čim se bom pa umivala? Ali bom morala hoditi po svetu prepotena? Kaj pa mleko za sončenje? Ali tudi poletje odpade? No, pa se je počasi vse uredilo. Moja alergija je ostala, vendar sva se navadili druga na drugo. Iskala sem - in našla. Dezodorante brez parfuma. Mila skoraj brez vonja in kreme tudi. In to je bilo dovolj za začetek. Pa zdravila sem imela v žepu, za vsak primer.

Veliko nas je, ki imamo alergijo - na jabolka, na gluten, na sonce, celo na svetlobo. Resno, ni šala. Težko si je predstavljati kaj takega. A ko ni druge izbire, se človek prilagodi in najde najboljšo možnost zase.

 

ALERGIJA, ZNANA NEZNANKA

Kako pogoste so alergije?

V zadnjih 30 letih se je pogostost alergijskih bolezni podvojila, ponekod celo potrojila. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima alergijo skoraj četrtina odraslih in več kot tretjina otrok v razvitih državah, kjer so alergije pogostejše. Na to vplivajo različni dejavniki. Industrija uvaja vedno nove tehnologije in izdelke. Pridelava in predelava hrane sta drugačni kot v preteklosti.Naše naravno okolje se nenehno spreminja, dodaten dejavnik pa so še vse večje psihične in fizične obremenitve, ki so posledica sodobnega življenjskega sloga. Tudi zato strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2020 alergična že polovica svetovnega prebivalstva.

Kako nastanejo alergije?

Naš imunski sistem včasih pretirano reagira na snovi, ki so povsem nenevarne. Ob prvem stiku s takimi snovmi, ki jih imenujemo alergeni, pride do senzibilizacije. Imunski sistem se odzove tako, da ustvari protitelesa, katerih naloga je, da telesu tuje snovi naredijo neškodljive. Protitelesa se večinoma pritrdijo na celice mastocite v tkivih, nekaj pa jih ostane v telesnih tekočinah. Ko telo ponovno pride v stik z alergenom, se ta veže na že pripravljena protitelesa in to povzroči burno reakcijo. Iz mastocitov se sprostijo velike količine histamina in drugih snovi, ki povzročijo različne alergijske težave - srbenje, pordečitev, otekanje sluznic, solzenje, kihanje, lahko pa tudi drisko, bruhanje, omotičnost in celo dušenje.

Zakaj nastanejo alergije?

Zakaj nastane alergija, ni dobro znano. Da gre za pretirano reakcijo na alergen, vemo. A zakaj ta pretirana reakcija? Nekateri smo k temu bolj nagnjeni. Dednost torej vpliva, vendar pri tem ni pravila. Tudi okolje nam ni naklonjeno. Vedno več je umetnih snovi, ki smo jim izpostavljeni. Naše telo jih ne sprejema kot domače, ampak kot tuje - in nanje tako reagira. Tudi naravni alergeni, kot je na primer cvetni prah, lahko v povezavi z umetnimi snovmi v zraku (onesnaževalci ozračja) postanejo še močnejši alergeni. Delno k večji občutljivosti prispevamo sami. Prevelika higiena in premajhna izpostavljenost različnim snovem (tudi umazaniji) v otroštvu lahko povzročita, da organizem v kasnejših letih z alergijo reagira tudi na snovi, ki sicer niso alergene.

Navzkrižne alergije

Protitelesa, ki so nastala proti nekemu alergenu, lahko povzročijo alergijsko reakcijo tudi zaradi stika z drugim alergenom, če je prvemu dovolj podoben (navzkrižni alergen). To imenujemo navzkrižna alergija. Navzkrižni alergen pa ni vedno podobnega izvora kakor osnovni. Pri alergiji na cvetni prah ene vrste trav je res mogoče pričakovati, da se bo pojavila alergija na cvetni prah vseh vrst trav in še žit povrhu. A kdo bi si mislil, da se lahko ob njej pojavi tudi alergija na krompir ali paradižnik? A žal je tako, da so navzkrižne alergije nepričakovane, tudi simptomi so lahko popolnoma drugačni od simptomov osnovne alergije. Alergijski rinitis (po domače seneni nahod) zaradi cvetnega prahu in bruhanje, driska ali celo dušenje zaradi zaužitega jabolka, krompirja ali paradižnika na prvi pogled nimajo nič skupnega. Morda pa vendar?

Alergijski marš

Alergijski marš je prehajanje ene alergijske bolezni v drugo, ker alergija žal ni vedno omejena le na del telesa, kjer se je prvič pojavila. Alergija, ki povzroča prebavne težave in je pogosta pri majhnih otrocih, lahko preide v kožno alergijo (atopijski dermatitis), nato pa še v težave na dihalih (alergijski rinitis ali celo astma). Tak potek je večkrat mogoče prepoznati pri otrocih, redkeje pa pri odraslih.

Zdravljenje alergijskih bolezni

Pri zdravljenju alergij je najpomembnejša izločitev alergena iz okolja. Ker to pogosto ni mogoče, lahko zdravnik predpiše zdravila za ublažitev ali zdravljenje alergije. Čeprav alergije povzročajo številni različni alergeni, je glavni sprožitelj alergijske reakcije vedno histamin. Zdravila, ki preprečujejo njegovo delovanje in s tem zavirajo nastanek alergijske reakcije, imenujemo antihistaminiki. Starejši antihistaminiki so pri številnih bolnikih povzročili zaspanost ali utrujenost. Nova generacija sodobnih antihistaminikov (npr. levocetirizin, cetirizin, loratadin) omogoča učinkovito zdravljenje alergij in tudi bolniki ta zdravila zelo dobro prenašajo. Če je potrebno, lahko zdravnik specialist začne zdravljenje s kortikosteroidi (največkrat v obliki pršil ali mazil), v primeru zelo hude alergijske reakcije pa predpiše celo adrenalin. Dodatna možnost je specifična imunoterapija. To zdravljenje poteka v rednih časovnih presledkih v bolnišnici. Bolniku vsakič vbrizgajo večjo količino nekega alergena, da postane zanj manj občutljiv. Imunoterapija traja od 3 do 5 let in je najbolj uspešna pri alergiji na cvetni prah trav in na pike žuželk. Pri nadzorovanju alergij je zelo pomembno sodelovanje zdravnika in bolnika. Zavedati se morate, da se vsak bolnik po svoje odziva na alergene in na zdravila. Morda vam zdravilo, ki je uspešno delovalo pri prijatelju, ne pomaga dovolj. Ne obupajte, na voljo so še druga zdravila. Zaupajte težave svojemu zdravniku in pomagal vam bo najti najboljšo rešitev.

Avtor: Alenka Kmecl