Sodobna medicina je o motnji erekcije odkrila že veliko, zato smo se o tem pogovarjali z urologom asist. Bojanom Štrusom, dr. med., ki je strokovnjak za to področje. Predstavil nam je njene značilnosti in vzroke ter sodobne načine zdravljenja.
V zadnjem desetletju se o motnji erekcije govori pogosteje kot v preteklosti. Vendar to najbrž ni le težava sodobnega moškega?
Izraz impotenca je v preteklosti označeval nezmožnost moškega, da doseže in/ali ohrani zadostno čvrstost penisa za normalen spolni odnos. Bolezen ima zelo dolgo brado. Že Leonardo da Vinci je odkril, da je kri tista, ki omogoča otrditev spolnega uda. S to težavo so se moški ukvarjali že dolgo, le govoriti niso želeli o njej in niso je znali rešiti. V prejšnjem stoletju pa si je zdravnik Virag vbrizgal prostaglandin v brecilo penisa in s tem vzpodbudil nehotno erekcijo. To je bil eden prvih korakov v zdravljenju motnje erekcije.
Na začetku ste uporabili izraz impotenca, ki ga danes ne slišimo več pogosto. Kako to?
V zadnjih 15 letih smo izraz impotenca zamenjali z izrazom motnja erekcije ali erektilna disfunkcija. Izraz impotenca ima zelo negativen prizvok. Novi izraz bolje označi del fiziološkega procesa, za katerega je moški s to motnjo prikrajšan, in ne zveni slabšalno.
Ali je motnja erekcije nujna spremljevalka staranja? Od katere starosti dalje se je treba sprijazniti z njo?
Spodnje starostne meje, pri kateri bi lahko rekli, da je normalen pojav, ni. Med moškimi, ki imajo to motnjo, je večina starejših, recimo potrjeno, da ima skoraj vsak drugi moški po 40. letu vsaj občasno neko obliko te motnje. Vitalen in zdrav moški, ki skrbi za svoje zdravje, lahko ohrani erektilno sposobnost v pozno starost.
Kako pogosto se moški odločajo za zdravljenje?
Če govorimo o pogostosti te motnje, ugotovimo, da je veliko več tistih moških, ki motnjo imajo, a se ne zdravijo. Le 5 % moških s temi težavami poišče ustrezno zdravljenje.
