»Kaj pa sploh še lahko jem?« je prav gotovo zelo umestno vprašanje, ko zdravnik ugotovi, da imate povečane vrednosti holesterola, in vam zato priporoči, da spremenite način prehranjevanja.
ZDRAVA PREHRANA PRI POVEČANEM HOLESTEROLU
Brez strahu, ni se vam treba odreči prav vsemu, kar imate radi. Je pa dobro, da o prehrani veste kaj več in da ji namenite več pozornosti. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj koristnih nasvetov.
Zdrava prehrana je uravnotežena prehrana. Le hrana z uravnoteženo sestavo namreč da telesu dovolj energije ter vse potrebne hranilne in zaščitne snovi. Vsebovati mora čim manj nasičenih maščobnih kislin in soli ter čim več zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin. Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem ščiti žile. Maščobe niso prepovedane, zavedati pa se je treba, da so izredno kalorične in jih je zato treba uživati le v omejenih količinah, zlasti kadar želimo z dieto zmanjšati tudi telesno težo. V zmernih količinah smemo uživati večkrat nenasičene maščobne kisline, ki tudi zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi. Te maščobne kisline so v rastlinskih oljih (sončničnem, koruznem ...), oreških (lešnikih, orehih, mandeljnih ...) in semenih (bučnih, sončničnih ...). Zelo koristne so tudi ribe, ki vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3, saj te maščobne kisline zaščitno delujejo na srce. Ribe bi morali jesti najmanj enkrat na teden. V zmernih količinah so koristne mononenasičene maščobne kisline, ki so v oljčnem olju in v avokadu. Škodljive so nasičene maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri, maslo in polnomastno mleko, ter transnenasičene maščobne kisline, ki so v margarini, saj povečujejo vsebnost holesterola in s tem koronarno ogroženost. Teh prehranskih izdelkov se je treba izogibati. Zaželeno je uživanje živil, ki vsebujejo več vlaknin (žita, zelenjava, sadje, stročnice in razni oreški).
Zdrava hrana je ...
- PRAVILNO IZBRANA hrana
Pri zdravem načinu prehranjevanja se je treba izogibati presoljeni hrani, mastni hrani, koncentriranim sladkorjem in živilom oz. jedem, ki vsebujejo veliko holesterola in maščob, kot so rumenjak, vsa drobovina, možgani, piščančja koža, paštete, hrenovke, krvavice, mesni sir, pečenice, kranjska klobasa, vse salame z veliko vidne maščobe, vsi polnomastni siri. Prav tako ni priporočljivo piti večjih količin alkoholnih pijač.
- PRAVILNO PRIPRAVLJENA hrana
Priporočljivo je kuhanje nad soparo, v majhni količini vode, aluminijasti foliji, pod zvišanim tlakom in dušenje v lastnem soku. Pri pečenju se priporoča uporaba posebnih folij, namenjenih za pečenje, saj ni treba dodajati maščobe. Živilo lahko pred pečenjem zavijete tudi v aluminijasto folijo. Pri uporabi olja bodite zmerni in živilo popecite le v majhni količini olja. Začimbe, zelišča in dišavnice jedem izboljšajo okus, pospešijo izločanje prebavnih sokov in olajšajo prebavo nekaterih sestavin hrane. Izogibati se morate raznih koncentratov in industrijsko pripravljenih omak, ki vsebujejo veliko soli (natrija).
Obroki naj bodo primerno razporejeni prek celega dneva
Pojesti pet manjših obrokov je veliko bolj zdravo kot pojesti tri obilne. Obilni obroki delujejo utrujajoče, obremenjujejo prebavne organe in krvni obtok. Zajtrk je eden od pomembnejših obrokov in ga nikakor ne smete izpustiti. Zadnji obrok hrane pojejte najmanj dve uri pred spanjem. Izogibajte se prigrizkov.
Avtor: Mateja Grošelj, mag. farm.
Vsebina iz: link na revijo VSVZ št. 6, str. 14
