Zaradi hitrega življenjskega ritma si ljudje vzamemo premalo časa za svoje zdravje. Telesna nedejavnost, nepravilna prehrana in stres so pogosto naši vsakodnevni spremljevalci. Ali pustijo tudi kakšne posledice? Pomena telesne nedejavnosti, nepravilne prehrane in stresa ne smemo zanemariti, saj take življenjske navade slabo vplivajo na naše zdravje, zlasti na krvni tlak.
Z zdravim načinom življenja lahko veliko spremenimo sami. Vrednost krvnega tlaka pa ni odvisna samo od življenjskega sloga, ampak tudi od prirojenih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati. Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija je zelo pogosta kronična bolezen; v razvitem svetu prizadene skoraj vsako drugo odraslo osebo. Čeprav pogosto sploh ne vemo, da je krvni tlak zvišan, pa kvari žile (pospešuje aterosklerozo) in obremenjuje srce. Prav zato mu pravimo tudi »tihi ubijalec«. Da bi ga ustavili, ga moramo nujno zdraviti.
Kaj je krvni tlak?
Krvni tlak je sila, s katero kri deluje na stene krvnih žil. Ustvarja ga srce, ki povprečno utripne sedemdesetkrat na minuto. Srce deluje v dveh taktih. Najprej se razširi in napolni s krvjo, zatem se skrči, da potisne kri po telesnih žilah. Ko se skrči, nastane v žilah sistolični (»zgornji«) krvni tlak. Ko se srce razširi, da se znova napolni s krvjo, se tlak v žilah zniža. Tik pred ponovnim skrčenjem srca je tlak v žilah najnižji - imenujemo ga diastolični (»spodnji«) krvni tlak. Krvni tlak zato navedemo z obema vrednostma - za sistolični in diastolični tlak. Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v žilju, ki preskrbuje organe s kisikom in hranilnimi snovmi, potrebnimi za njihovo normalno delovanje.
Avtor: Nina Zupanc, dr. vet. med.
Vse avtorske pravice pridržane. Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto | Pravna obvestila
