Bolezni srca in žilja so najpogostejši in tudi najpomembnejši vzrok smrti odraslih v današnjem času. Srčni infarkt in možganska kap sta bolezenski stanji, ki najbolj ogrožata življenje.
Bolezni srca in žilja nastanejo kot posledica ateroskleroze, bolezenskega procesa, za katerega je značilno kopičenje maščob (med drugim tudi holesterola) v stenah žil, kar vodi v nastanek aterosklerotičnih žilnih oblog. Ta proces se začne že v otroštvu in postopoma napreduje, do zapletov pa običajno pride v starosti, ko aterosklerotične žilne obloge že pomembno ovirajo ali celo zaprejo dotok krvi do organov (npr. do srca ali možganov).
Kako nastane srčni infarkt?
Srčni infarkt nastane zaradi nenadne prekinitve pretoka krvi po žilah, ki prehranjujejo srce (koronarne arterije). Navadno so vzrok za to že omenjene aterosklerotične žilne obloge. Ko počijo, maščobe v njihovi notranjosti pridejo v stik s krvjo, to pa povzroči nastanek krvnega strdka - tromboze. Ker je pretok krvi prekinjen, celice srca ne dobijo več kisika za svoje delovanje. Zato začnejo odmirati, kar se kaže kot pekoča oz. stiskajoča bolečina v prsnem košu, običajno za prsnico. Bolečina se lahko širi v levo ramo in roko, v vrat ali žličko. Je neodvisna od dihanja in položaja telesa. Ne popusti niti v mirovanju niti po odmerku nitroglicerina.
Avtorja: Tina Šmuc, Jernej Kos
