Krka d.d.

Vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka umre zaradi bolezni srca in žilja, nekaj manj kot vsak tretji Slovenec in vsaka tretja Slovenka zaradi raka, vsak dvanajsti ali dvanajsta zaradi bolezni dihal. Zaradi naštetih bolezni umre skoraj tri četrtine našega prebivalstva. O aterosklerozi smo se pogovarjali z zasebno splošno zdravnico prim. Majo Pavlin Klemenc, dr. med., spec. spl. med., ki dela v Novi Gorici.

Bolezni žil, ki jih povzroča ateroskleroza, spadajo v vrh bolezni, zaradi katerih v razvitem svetu in tudi pri nas obolevajo in umirajo ljudje od srednjih let dalje.

Res je. Zaradi srčno-žilnih bolezni, ki so posledica ateroskleroze, doleti nenadna smrt vsako leto okrog 4000 Slovencev. Torej velja živeti zdravo!

Kaj je ateroskleroza in kaj jo povzroča?

To je dolgotrajen proces odlaganja maščob (holesterola) in kalcija v notranje stene žil odvodnic (arterij). Zaradi tega nastanejo v žilah večje ali manjše obloge (ateromi, plaki, lehe). Na tako spremenjene žilne stene se lahko prilepijo krvne ploščice (trombociti) in nastane krvni strdek, ki lahko žilo delno ali popolnoma zapre. Zato posamezni organi in organski sistemi ne dobijo dovolj hranil za nemoteno delovanje. Danes vemo, da aterosklerozo (mašenje, poapnevanje žil) povzroča splet dednih dejavnikov in nezdravih življenjskih navad.

Ateroskleroza v zgodnji fazi ne povzroča težav. Kaj pa kasneje, ko se žile že mašijo?

Kasneje lahko povzroči različne težave, seveda odvisno od mesta in stopnje poškodovanosti žil. V ledvičnih arterijah povzroči moteno delovanje ledvic in visok krvni tlak. V arterijah, ki oskrbujejo ude in stopala, lahko povzroči bolečine pri hoji, nastajanje razjed na nogah in celo gangreno (odmrtje tkiva). Zaradi ateroskleroze koronarnih žil je del srčne mišice slabo prekrvljen, kar lahko povzroči angino pektoris, srčne aritmije ali srčni infarkt. Ateroskleroza v možganskih arterijah lahko povzroči delno izgubo vida ali govora, nenadno lokalno paralizo, lahko pa vodi tudi v možgansko kap, ki ima lahko za posledico trajno invalidnost, zelo poslabšano kakovost življenja ali celo smrt.

Povečan holesterol v krvi in ateroskleroza sta povezana, mar ne?

Tako je. Če imamo v krvi preveč holesterola, se začne kopičiti v stenah žil, kar vodi v nastanek aterosklerotičnih sprememb žilja.

Na povečano vsebnost holesterola v krvi pomembno vpliva nezdrav način življenja: nezdravo prehranjevanje, premalo gibanja, kajenje, čezmerno pitje alkohola in prevelika telesna teža.

Da. Pri povečani vsebnosti holesterola v krvi je zato prvi ukrep ravno sprememba načina življenja. Če po pol do enem letu zdravega načina življenja vsebnost holesterola ne pade na normalno vrednost, uvedemo še zdravljenje z zdravili za zmanjšanje vrednosti holesterola v krvi.