Presnovni ali metabolni sindrom, sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence so različna poimenovanja za isto obolenje, ki prizadene vedno več ljudi. Gre za skupino dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove in jih je mogoče prepoznati kot trebušno debelost, odpornost telesa proti inzulinu (inzulinska rezistenca), zvišan krvni tlak (hipertenzija), motnje v presnovi krvnih maščob (dislipidemija) in zvišan krvni sladkor (hiperglikemija). Vsak od teh dejavnikov je lahko vzrok za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen tipa 2, ko pa se pojavljajo hkrati, je tveganje še večje.
EPIDEMIJA PRIHODNOSTI
Presnovni sindrom ima že petina svetovnega prebivalstva
Ocenjujejo, da bo presnovni sindrom vse pogostejši zaradi nezdravega načina življenja, za katerega so značilni stres, premalo telesnega gibanja, neredna in neustrezna prehrana ter pomanjkanje spanca, pa tudi zaradi daljšanja življenjske dobe. V Evropi naj bi imelo presnovni sindrom od 10 do 15 % ljudi, med bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa ga ima več kot 80 %.
Kako ogroženi smo Slovenci?
Iz podatkov lahko razberemo, kako pogosto se posamezni dejavniki tveganja za nastanek presnovnega sindroma pojavljajo pri odraslih Slovencih:
- 58 % jih ima čezmerno telesno težo, 18 % pa je debelih,
- približno polovica ima zvišan krvni tlak,
- dva od treh imata zvišan holesterol v krvi,
- sladkornih bolnikov je več kot 100.000, njihovo število pa nenehno narašča.
Ste jabolko ali hruška?
Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek presnovnega sindroma je trebušna debelost ali debelost v obliki jabolka, za katero je značilno nalaganje maščobe okoli pasu. Ljudje s takšno obliko debelosti pogosteje obolevajo tudi za srčno-žilnimi boleznimi. Razlog za to so okoli pasu nakopičene maščobne celice, katerih presnovki sodelujejo pri nastajanju bolezni, kot sta ateroskleroza in sladkorna bolezen tipa 2.
Avtor: Mateja Grošelj
