Krka d.d.

Motnje razpoloženja, imenovane tudi afektivne motnje, so v psihiatriji med najpogostejšimi.

Kot pove že ime, te motnje vplivajo predvsem na razpoloženje in posledično na človekovo zmožnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju. Poznamo več motenj razpoloženja, med njimi sta najpomembnejši depresija in bipolarna motnja. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Martino Žmuc Tomori, dr. med.

Včasih smo ji rekli manična depresija

Bipolarna motnja (star izraz je manična depresija) je psihiatrična motnja, pri kateri se izmenjujeta dve razpoloženjski stanji: depresija in manija. Bipolarno motnjo si lahko predstavljamo kot bolezen dveh obrazov: v fazi depresije je človek žalosten, občuti praznino, brezvoljnost, je utrujen, medtem ko je v manični fazi evforičen, zanj ni nobenih ovir, je zelo dobre volje, nič ni utrujen. Ocenjujejo, da bolezen prizadene 1,2 do 1,6 % populacije. V Sloveniji naj bi imelo bipolarno motnjo 24 000 ljudi. Znaki in simptomi depresije pri bipolarni motnji so enaki kot pri »običajni« depresiji. Nasprotje depresije je manija, za katero je značilno, da imajo ljudje takrat izjemno energijo, so pretirano samozavestni in odločni. Pogosto delujejo nerazsodno (veliko nakupu jejo, zapravijo denar za stvari, ki jih sploh ne potrebujejo), so prepirljivi, lahko tudi agresivni. Velikokrat spanca ne potrebujejo (lahko so budni tudi po več dni skupaj), so nenehno v gibanju. Oblike in poteki bolezni so različni. Depresivnih faz je običajno več in trajajo dlje, maničnih faz je manj in trajajo krajši čas. Razmiki med epizodami so pri posamezniku različno dolgi. Znano je, da je bolnik z bipolarno motnjo približno polovico svojega življenja brez simptomov, tretjino časa je v depresivni fazi in približno desetino časa je v manični fazi. Bipolarna motnja lahko znatno vpliva na človekovo funkcionalno sposobnost in njegovo socialno življenje.

Kdo zboli za bipolarno motnjo?

Za bipolarno motnjo lahko zboli vsakdo, tudi otroci in mladostniki. Najpogosteje se prvič pojavi v obdobju zgodnje odraslosti.

Kaj povzroča bipolarno motnjo?

Vzroki za nastanek bipolarne motnje še niso pojasnjeni. Ni samo enega vzroka, ampak k nastanku prispeva veliko vzrokov (dednih in okoljskih). Povečan stres ali zloraba alkohola oz. prepovedanih drog so navadno sprožilni dejavniki, ki odkrijejo prirojeno nagnjenost za razvoj motnje.

Kako zdravimo bipolarno motnjo?

V zadnjem času je zdravljenju bipolarne motnje namenjene vse več pozornosti. Zdravimo jo akutno in preventivno oz. vzdrževalno. Zdravljenje bipolarne motnje je odvisno od razpoloženjske epizode, v kateri je bolnik. Bolnik mora ves čas jemati stabilizatorje razpoloženja. Ta zdravila preprečujejo manične in depresivne faze. Jemanje zdravil je nujno tudi takrat, ko se bolnik počuti povsem dobro. To je vzdrževalno zdravljenje. Stabilizatorji razpoloženja so litij, nekateri antiepileptiki (npr. lamotrigin), stabilizacijsko pa delujejo tudi nekateri atipični antipsihotiki (npr. risperidon). Pomembno je, da smo pozorni na svoje razpoloženje. Nihanje razpoloženja je nekaj povsem običajnega: enkrat smo veseli, drugič žalostni. Če pa ta nihanja močno odstopajo od normalnega in imamo zaradi njih težave v vsakodnevnem življenju, gre lahko za bipolarno motnjo. V tem primeru se pogovorimo s svojimi bližnjimi in poiščemo pomoč pri zdravniku.