Čeprav smo vsi kdaj pa kdaj na smrt obupani, prestrašeni, žalostni, tako rekoč na tleh, povzroči javno priznanje, da imamo takšno ali drugačno duševno motnjo, v okolju, v katerem živimo, še vedno posmeh, celo norčevanje.
KO SI NA TLEH
Depresija je namreč v očeh povprečnega Slovenca znak šibkosti, slabosti, celo norosti. Zato mnogi bolniki ne gredo k zdravniku in še bolj trpijo. Tisti, ki gredo, pa se svojega stanja pogosto sramujejo in ga skrivajo pred drugimi. Ni sramotno imeti raka, sramotno pa je imeti težave z dušo!? Kdo bi razumel ta stereotip? O tem, kako prepoznamo depresijo in zakaj čim prej poiskati pomoč, smo se pogovarjali z našo znano psihiatrinjo prof. dr. Martino Žmuc Tomori, dr. med., ki dela na Psihiatrični kliniki v Ljubljani.
Podatki kažejo, da je občasno depresivnih okoli sto tisoč Slovenk in Slovencev, po pomoč k zdravniku pa gre le trideset odstotkov bolnikov. Tudi zdravniki depresije včasih ne prepoznajo. Bolezen pa gre naprej svojo pot. Tudi zato je treba o depresiji več govoriti
Je res, da za depresijo zbolijo le šibki ljudje?
Nikakor ne! Za depresijo lahko zboli kdorkoli. Je pa res, da so nekateri ljudje k depresiji bolj nagnjeni kot drugi. Pogosteje namreč zbolijo tisti posamezniki, ki imajo to bolezen v družini, ki so kar naprej izpostavljeni različnim stresom ali pa so že po svojih osebnostnih značilnostih naravnani v potrtost, njihov pogled na svet je pesimističen in usmerjen predvsem v črno plat stvari. Pogosto pa depresija nastopi brez očitnega vzroka.
Velika škoda je, da mnogi ljudje, ki so depresivni, ne poiščejo strokovne pomoči, mar ne?
Tako je. Kakovost življenja depresivne osebe namreč ni dobra. In brez ustreznega zdravljenja tudi ne bo. Naj še omenim, da splošni zdravniki zadnja leta že veliko bolje prepoznavajo depresivne bolnike in jih tudi veliko bolj učinkovito zdravijo kot na primer še pred kakšnim desetletjem. Prepoznavnost te motnje in njeno pravočasno diagnosticiranje nekoliko ovira dejstvo, da so prvi znaki depresije pogosto prekriti s slabšim splošnim telesnim počutjem, nespečnostjo, povečano utrudljivostjo, težavami z apetitom itd. Pogosto se zgodi, da bolnik usmeri pozornost v te težave in le o njih govori svojemu zdravniku. Ta pa se zato posveti predvsem možnim telesnim zdravstvenim motnjam bolnika in se z njim premalo pogovarja o njegovem duševnem počutju.
Kaj je to depresija?
Depresija je duševna motnja, ki se kaže z različnimi znaki in simptomi. Motnje razpoloženja se izražajo kot potrtost, brezvoljnost, izguba motivacije in zanimanja. Depresivni ljudje se ne morejo ničesar več zares razveseliti, ker so brez energije, utrujeni, slabo spijo, pogosto se počutijo utesnjeno in tesnobno. Depresivna oseba se ponavadi podcenjuje in ima slabo samopodobo. Tudi na svet gleda pesimistično, goji občutke krivde in vrta v brezupne misli in črne življenjske scenarije. Huda depresivnost vpliva tudi na miselne procese, saj se takšna oseba težko zbere. Depresija prinaša tudi motnje spomina. V depresivnem stanju se poveča občutljivost za različne telesne zdravstvene težave. Pri depresivnih moških se povečajo še razburljivost, nestrpnost in konfliktnost v odnosih.
