Že vsak četrti Slovenec ima začetne znake izgorevanja oziroma kronične utrujenosti. Namesto da bi se ustavil in spočil, svojo delovno vnemo še stopnjuje in se pogosto celo hvali, da je pač deloholik. Toda telo in duša potrebujeta tudi počitek. Če človek kljub temu gara, doživi sindrom izgorelosti ali adrenalni zlom. Navsezadnje mora povsem nehati delati, saj ne zmore več. Pogosto kar dolgo ostane v bolniškem staležu. Zdravljenje najhujše oblike izgorelosti v povprečju traja dve do štiri leta. Zato je pomembno, da se naučimo sproščati in umiriti ter si brez slabe vesti vzeti čas tudi zase.
Obisk pri psihiatru ni več tabu. Še vedno pa bi kar nekaj bolnikov svojcem raje reklo, da imajo revmo ali sladkorno bolezen, kot pa da obiskujejo psihiatra. Žal so duševne težave v očeh marsikaterega Slovenca še zmeraj znak šibkosti, slabosti, celo norosti. Zato mnogi ne gredo k zdravniku in še bolj trpijo. Tisti, ki gredo, pa svoje stanje pogosto skrivajo pred drugimi. Ni sramotno imeti revmo, sramotno je imeti težave z dušo.
Pa vendar psihiatre obiskuje čedalje več ljudi, ker spoznavajo, da je pravočasna pomoč, kot pri vseh drugih boleznih, odrešilna. Pridejo zaradi zelo različnih težav: zaradi tesnobe, depresije, psihoseksualnih težav, sindroma izgorelosti ... Nekateri z pomočjo psihiatra hitreje spoznavajo sami sebe ali gredo morda lažje čez različne krize, kot sta na primer ločitev ali partnerjeva smrt. Sodobni čas vsakemu od nas doma in v službi nalaga vse več obremenitev. Drži. Dejstvo pa je, da pride do sindroma izgorelosti zaradi neustreznih, izčrpavajočih odnosov v zasebnem življenju in na delovnem mestu. V takšnih odnosih naše prave potrebe niso zadovoljene. Kako bomo ta bremena prenašali, je v veliki meri odvisno od pripravljenosti za obvladovanje stresnih situacij. V t. i. domačo izgorelost nas lahko pripelje življenje z vase zaverovanim in manipulativnim življenjskim partnerjem ali partnerico, pretirana skrb za otroka ali pomoč ostarelim in bolnim staršem. V domačem okolju se upadanje energije navadno dlje časa ne opazi.
Veliko prej se pokažejo znaki izgorelosti na delovnem mestu, kajti pomanjkanje energije slabo vpliva na naš odnos do dela in zmanjšuje storilnost. Tisti, ki pri delu zares uživajo in prejemajo ustrezno nagrado zanj, pregorijo kasneje od tistih, ki so slabo plačani in jih nadrejeni ne cenijo, morda celo šikanirajo in ponižujejo.
Avtor: Peter Kapš, dr. med., specialist psihiatrije
