Aktualno
Največ, kar lahko storimo zase in za svoje bližnje, je to, da skrbimo za svoje zdravje. Pa res naredimo dovolj zanj? Ali prepoznate zdravstveno težavo in si znate pomagati? Na tem mestu vam ponujamo številne vsebine, ki vam bodo pomagale živeti zdravo in kakovostno.
-
OBRAMBNI MEHANIZMI DIHAL
Jeseni, ko se ohladi, se začnejo pojavljati najrazličnejša prehladna obolenja. Najpogostejši so prehlad, angina ter Vnetje žrela in grla, ki prizadenejo zgornja dihala. Pogosto pa se pojavljajo tudi obolenja sapnika in bronhijev ter pljučnica, ki prizadenejo spodnja dihala.
Do okužb najpogosteje pride v zgornjih dihalih, saj so v stalnem stiku z zunanjim okoljem in so neposredno izpostavljena zraku in mikroorganizmom v njem. Najpogosteje jih povzročajo virusi, bakterije in glive. Pred njimi nas varuje splošna telesna odpornost, pomemben pa je tudi skupni obrambni sistem zgornjih in spodnjih dihal, saj zagotavlja, da pride dopljuč primerno ogret in vlažen zrak, brez neželenih mikroorganizmov.
- v rubriki:
- Prehlad in gripa
-
STRAH ALI ANKSIOZNOST - KJE JE MEJA?
Občutek strahu poznamo prav vsi. Prehodna tesnobnost, živčnost ali zaskrbljenost zaradi stresnega dogodka je povsem normalna reakcija na dejansko ali grozečo nevarnost. Tako npr. občutimo tremo pred izpitom, javnim nastopom ali koncertom. Pri običajni zaskrbljenosti razmeroma zlahka povežemo strah, ki ga trenutno občutimo, s situacijo pred nami.
Če pa nas strah ovira v vsakdanjem življenju, govorimo o anksioznih motnjah. Tak strah se razlikuje od normalnega doživljanja strahu, ki je odgovor na znan vzrok oz. grožnjo. Ljudje z anksioznimi motnjami čutijo tesnobo, ki je ne morejo povezati z nobeno posamično prihodnjo situacijo in se pojavlja brez ustreznega povoda ali v pretiranem obsegu.
- v rubriki:
- Duševno zdravje
-
UREDIMO HOLESTEROL
Ali ste vedeli, da ima v Sloveniji več kot 60 % odraslih preveč holesterola v krvi? Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti.
Ko laboratorijski izvidi pokažejo povečane vrednosti krvnih maščob in zdravnik napiše recept, se marsikdo vpraša, zakaj mora jemati zdravila, čeprav se dobro počuti. Le malokdo se zaveda, da se zaradi povečanih vrednosti krvnih maščob počasi mašijo žile, kar brez opozorilnih znakov vodi v razvoj bolezni srca in žilja. Te bolezni so zelo nevarne in lahko celo usodne, zato je pomembno, da se s čimprejšnjim uravnavanjem vrednosti krvnih maščob njihov razvoj čim bolj upočasni.
- v rubriki:
- Srce in žilje
Publikacije
| Naslov | Rubrika | Datum objave |
|---|---|---|
| Se vas nekaj loteva?, 26. številka {PDF} | 11. 12. 2011 | |
| Strah ali anksioznost?, 25. številka {PDF} | 3. 10. 2011 | |
| Uredimo holesterol, 24. številka {PDF} | 14.7. 2011 | |
| Zbogom zgaga, 23. številka {PDF} | 9.3. 2011 | |
| Virusi na pohodu, 22. številka {PDF} | 14. 12. 2010 | |
| Različni obrazi depresije, 21. številka {PDF} | 6. 10. 2010 |