Krka d.d.

Telesna dejavnost je zelo pomembna za zdravje.  Nezadostna telesna dejavnost je neposredno povezana z nastankom večine sodobnih bolezni: z zvišanim krvnim tlakom, motnjami v presnovi maščob v krvi, sladkorno boleznijo in debelostjo. Redna telesna dejavnost ima veliko neposrednih koristnih učinkov na telesno in duševno zdravje:

• znižuje krvni tlak,
• znižuje raven krvnega sladkorja, ker poveča izločanje inzulina,
• znižuje raven škodljivega holesterola LDL in zvišuje raven koristnega holesterola HDL v krvi,
• zmanjšuje delež maščevja v telesu,
• zmanjšuje negativne posledice stresa,
• krepi srce in žilje,
• preprečuje redčenje kostne mase in zato zmanjšuje možnost zlomov,
• vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov.

Zaradi vseh naštetih ugodnih vplivov redna telesna dejavnost pomembno izboljša kakovost življenja in ga lahko tudi podaljša.

Depresija je duševna motnja, ki lahko prizadane vsakogar. Depresijo lahko učinkovito zdravimo z antidepresivi, zdravili proti depresiji. Ko se začnete zdraviti, se kot znak izboljšanja pojavi nihanje razpoloženja, ki je pri depresiji nekaj zelo običajnega, zato ga je treba pravilno razumeti. Dnevnik naj bi vam in vašemu zdravniku pomagal spremljati napredek pri zdravljenju depresije.

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) nastane zaradi zatekanja kisle želodčne vsebine v požiralnik. Poznamo dve obliki GERB-a: pri neerozivni refluksni bolezni se pojavijo tipični simptomi bolezni, vendar na sluznici požiralnika ne vidimo sprememb, pri erozivni refluksni bolezni (refluksnem ezofagitisu) pa te spremembe lahko vidimo z endoskopom. Težave so pogosto odvisne od stopnje ezofagitisa, to pa opredelimo glede na globino in površino prizadete sluznice požiralnika. Pri obeh oblikah, pri neerozivni in erozivni refluksni bolezni, so simptomi enaki. Najbolj tipična simptoma sta zgaga (pekoč občutek) in regurgitacija (vračanje kisle želodčne vsebine v požiralnik). Drugi simptomi so še spahovanje, bolečina v žlički, motnje požiranja in tudi spanja. Če se simptomi refluksne bolezni pojavijo zunaj požiralnika, govorimo o netipični refluksni bolezni ali ekstraezofagealni refluksni bolezni.

Kaže se z netipičnimi simptomi, npr. s hripavostjo, kašljem, astmo, povzročeno z refluksom, vnetjem glasilk (laringitisom) z znaki laringofaringealnega refluksa in z erozijo na zobni sklenini. GERB lahko povzroči tudi srčni podobno bolečino (nekardiogena srčna bolečina). Da gre za tako bolečino, lahko posumimo šele po negativnih kardioloških preiskavah.

Nastanek netipičnih simptomov refluksne bolezni lahko pojasnimo na dva načina - nastanejo zaradi vdiha želodčne vsebine v pljuča ali pa zaradi vpliva želodčne kisline na živčevje v zgornjih delih požiralnika, kar sproži spremembe v pljučih in povzroči kašelj.
Kašelj je posledica draženja v dihalnih poteh in je lahko znak akutnega ali kroničnega vnetja dihal, preobčutljivosti ali pa je posledica kajenja. Sproži ga lahko tudi refluks. Hripavost lahko nastane zaradi akutnega ali kroničnega vnetja v žrelu, preobčutljivosti, sprememb na glasilkah ali zaradi refluksa. Kronična preobčutljivost dihal za znane in neznane vzroke je lahko znak zatekanja želodčne vsebine v dihala in povzroča tipično ali netipično astmo.