V Krki podelili 44. Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela

Danes Krkine nagrade spodbujajo odličnost ter prinašajo predvsem usmerjenost raziskovalnega in razvojnega dela, s tem pa posredno tudi izobraževanja, na področja in rezultate, ki jih potrebujejo uporabniki. Zato je pomembno, da se mladi pri svojem raziskovalno-razvojnem delu ne zavedajo le priložnosti, ki jih daje, ampak tudi tega, kako znanje poglabljati in kako zamisli prelivati v konkretne rezultate.

Posebej v zadnjem času je opaziti, da so prispele naloge vedno bolj kakovostne. Kot je v uvodu zbornika 44. Krkinih nagrad napisal dr. Aleš Rotar, to utrjuje prepričanje, da sta kljub atraktivnosti novih orodij in pristopov še vedno ključna ustvarjalnost in trdo delo.

Krkine nagrade so že vse od ustanovitve sklada pomemben povezovalni element akademske sfere in Krke. Sodeluje s številnimi fakultetami ljubljanske in mariborske univerze in z vodilnimi slovenskimi inštituti. Povezava med akademskim okoljem in Krkinimi raziskovalnimi laboratoriji omogoča pomemben pretok znanja ter zagotavlja prepletenost aplikativnih in temeljnih raziskav, katerih rezultat so številni uspešni skupni projekti na različnih področjih farmacije in sorodnih ved.

Letos je bilo podeljenih 5 Krkinih nagrad za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela in 25 Krkinih nagrad študentom dodiplomskega in podiplomskega študija. 29 srednješolcem pa so Krkine nagrade za 13 skupinskih raziskovalnih projektov podelili na posebni prireditvi, ki je bila septembra. S temi nagradami želijo dati še večji pomen raziskovalnemu delu mlajših generacij, ki navadno začnejo raziskovalno delo pobliže spoznavati v srednji šoli.

Vsako leto se na razpis za Krkine nagrade prijavijo tudi številni kandidati z doktorskimi deli, ki v slovenskem prostoru pomembno prispevajo k znanstveni odličnosti in kakovosti raziskovalnega dela. Med letošnjimi nagrajenci je bilo 13 doktorjev znanosti.

Na znanstvenem simpoziju predstavili svoja dela nagrajenci za posebne dosežke

Krkine nagrade že 24 let spremljajo znanstveni simpoziji, na katerih so se zvrstili številni mednarodno priznani predavatelji. V zadnjih letih so namenjeni najodličnejšim Krkinim nagrajencem, prejemnikom Krkine nagrade za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Namen akademskih simpozijev je prikazati rezultate mladih raziskovalcev njihovim vrstnikom in kolegom.

Tudi letošnji znanstveni simpozij je odprl prof. dr. Franc Vrečer, predsednik Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad in pomočnik direktorja Razvoja in raziskav, ki je med drugim poudaril, da je predvsem želja po razumevanju eksperimentalnih podatkov ključnega pomena za uspešno delo mladih raziskovalcev v praksi, posebej v razvoju in proizvodnji zdravil. Pri tem imajo pomembno vlogo mentorji mladih raziskovalcev, ki jih usmerjajo in jim pomagajo razvijati raziskovalne potenciale.

Svoja dela so na simpoziju predstavili dr. Katja Čvan Trobec, dr. Žiga Hodnik, dr. Miha Skvarč, dr. Marko Štefanič in Špela Zupančič. Njihova raziskovalna dela potrjujejo njihovo raziskovalno odličnost in inovativnost, usmerjeno v rezultate.

Letošnji Krkini nagrajenci

Krkine nagrade za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela

1. dr. Katja Čvan Trobec
2. dr. Žiga Hodnik
3. dr. Miha Skvarč
4. dr. Marko Štefanič
5. Špela Zupančič

Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela

1. dr. Andrej Artenjak
2. dr. Jana Ferdin
3. dr. Urška Jamnikar Ciglenečki
4. dr. Jože Kastelic
5. dr. Eva Kralj
6. dr. Tina Mesarič
7. dr. Nejc Rojko
8. dr. Matej Skočaj
9. dr. Tanja Vnučec Popov
10. mag. Blaž Vidmar
11. Helena Bogdan
12. Irena Gorenc
13. Kaja Gosak
14. Jožica Hočevar
15. Ana Jerše
16. Tina Kernulc
17. Sabina Kregar
18. Špela Medic
19. Jože Mužerlin
20. Matjaž Pajk
21. Eva Rožman
22. Tjaša Saje
23. Petra Špenko
24. Peter Zajc
25. Matevž Zupančič